Enver Hoxha

Albanec | order = Prvi sekretar Komunistične partije Albanije
(od 1948 Partije dela Albanije) | term_start = 8. november 1941 | term_end = 11. april 1985 | predecessor =''nihče'' | successor = Ramiz Alia | birth_date = | birth_place = | death_date = | death_place = | party = Albanska stranka dela (PPSH) | spouse = Nexhmije Hoxha (Xhulini) (1921 Bitola – 2020, Tirana) | children = Ilir Hoxha
Sokol Hoxha
Pranvera Kolaneci | profession = | religion = ateist |citizenship=Ljudska socialistična republika Albanija (prvotno samo ''Ljudska republika Albanija'')
Demokratična vlada Albanije
Nemška okupacija Kraljevine Albanije
Italijanski protektorat Kraljevine Albanije
Kraljevina Albanija
Albanska republika
Kneževina Albanija
Začasna vlada Albanije
Osmansko cesarstvo }} Enver Halil Hoxha [envèr halìl hòdža], albanski politik, revolucionar in diktator, * 16. oktober 1908, Gjirokastra, Albanija (tedaj Osmansko cesarstvo), † 11. april 1985, Tirana, Albanija (tedaj LSR Albanija).

Bil je prvi sekretar Stranke dela Albanije od leta 1941 do svoje smrti leta 1985. Bil je tudi član politbiroja Stranke dela Albanije, predsednik Demokratske fronte Albanije in vrhovni poveljnik oboroženih silah od leta 1944 do njegove smrti. Bil je (22.) predsednik vlade Albanije in sicer desetletje od 1944 do 1954 in je bil v istem obdobju tako zunanji, kot tudi obrambni minister Ljudske republike Albanije.

Hoxha se je rodil v Gjirokastri leta 1908 in je leta 1936 postal gimnazijski učitelj francoščine. Po italijanski invaziji na Albanijo se je pridružil Komunistični partiji Albanije ob njenem nastanku leta 1941 (v Sovjetski zvezi)? in bil kot kompromisni kandidat med frakcijami izbran za njenega sekretarja. Za generalnega sekretarja KPA je bil formalno izvoljen marca 1943, ko je imel 34 let. Hoxha, ki je poveljeval odporniškim silam, ki so sodelovale z jugoslovansko NOV, je prišel na oblast z zmago albanske osvobodilne vojske in postal vodja albanske države.

Med svojo 40-letno vladavino je Hoxha obnovil državo, ki je po drugi svetovni vojni ostala v ruševinah, zgradil prvo albansko železniško progo, dvignil stopnjo pismenosti odraslih s 5 % na več kot 90 %, zmanjšal epidemije, elektrificiral državo in vodil Albanijo h kmetijski neodvisnosti. Prav tako je prepovedal vero, potovanja v tujino in zasebno lastništvo, zaprl ali spremenil v posvetno uporabo pa je vse verske objekte v Albaniji. Pod njegovo komunistično diktaturo je bilo na tisoče domnevnih disidentov usmrčenih, več deset tisoč drugih pa je bilo zaprtih v koncentrijskih taboriščih za prisilno delo.

Za Hoxhino vlado je bila značilna njegova razglašena trdna privrženost protirevizionistični marksistično–leninistični ideologiji, torej stalinizmu, od sredine/pozno sedemdesetih let dvajsetega stoletja naprej. Po njegovem razhodu z maoizmom v obdobju 1972/6–78 so se številne maoistične stranke po vsem svetu razglasile za hodžaistične. Mednarodna konferenca "marksistično-leninističnih" strank in organizacij (Unity & Struggle) je najbolj znano združenje teh strank. V Wikipediji